---

Storm Inside
Pred novim letom sem slišal super novico, da bodo novogoriški melodicni deathmetalci izdali nov album Deincubation. Ob tej novici se je na mojih ustih pojavil velik nasmešek, ki se je samo še povecal, ko sem slišal 2 komada Miss Norbet in Words. Vsak, ki je poslušal ta dva komada je vedel, da nam Entreat pripravljajo hudicevo dober izdelek. In, ker sem rahlo patriotski, vsaj kar se tice podpiranja domace industrije, sem Deincubation takoj prednarocil. Ze po poslušanju dveh MP3jev, ki so jih Entreat radodarno objavili na svoji strani, sem ugotovil, da je stvar zelo dobro posneta. Ce bi mi kdo dal samo CD, brez, da bi mi povedal, da gre za slovenski bend bi mislil, da gre za kak tuj izdelek. Ne vzeti to tako kot, da mislim so ostali slovenski albumi posneti zanic ali kar koli podobnega. Vendar sta zvok in sama kvaliteta zvoka na Deincubation skoraj perfektna. Predvsem pa nekaj najbolšega, kar nam ponuja glede te scene Slovenija. Vse se sliši fantasticno, od hudega bobnanja, žaganja do petja. Po produkciji in izvedbi so Entreat boljši od precej bendov, ki za snemanje plošc porabijo gore denarja. Še vec, rekel bi, da je to zame eden najbolših melodicnih deatmetalskih albumov, ki so izšli zadnjih nekaj let. S tem imam v mislih predvsem leti 2003 in 2004. Brez dvoma pa najbolši slovenski deathmetalski album. Prepletanje melodij, žaganja, menjavanje hitrosti, raznih prehodov, solaž, riffov, kruljenja in kricanja pevca je izvedeno tako fantasticno. Med veliko hudimi komadi, bi težko izbral najbolšega. Najbolj mi grejo v ušesa Ride, Compressed Time and Space, Words, Miss Norbet. Omeniti moram še super In Need of An End, ki je posnet brez sicer meni zelo všecnega vokala. Ko smo že pri vokalu, vcasih me clean vokal rahlo moti. Predvsem na prvih parih komadih. Zdi se mi, da se pojavi rahlo preveckrat. In pa mogoce to, da se nekateri komadi nekako izgubijo. Na trenutke se zdi, da bi brez problema preživeli tudi brez njih. Je pa takih zelo malo. Vecina pa zelo izstopajo po svoji kvaliteti. Vendar je to verjetno stvar okusa. Navsezadnje lahko skoraj vsakemu albumu ocitamo, da ima nekaj kar bi mirno lahko preskocili. Moram pa omeniti, da je vsak komad nekaj posebnega, saj bi težko rekel, da se karkoli ponavlja. Kjub temu nam Entreat pricarajo super atmosfero, ki jo boste hoteli izskušati non stop. CD dobimo v licni zeleni škatlici, z nekakšno uro na prvi strani in pa neko žensko. Zelena barva prevladuje tudi na celemu ovitku. Pojavlja se tudi nek znak, ki me spominja na klešce. Na vsaki strani se pojavi tudi eden izmed clanov petclanske zasedbe Entreat. Morda se komu besedila ne bodo zdela nic posebnega, vendar, ko se jim bolje posvetiš ugotoviš, da je tudi to narejeno dobro.. We don't even allow worms to make a hole into our forehead. Reject the axiom: dust to dust! Mogoce bo kdo pomislil, da so Entreat vzeli preizkušeno formulo in jo rahlo preoblikovali po svoje. To vsekakor ne drži. Gre za izdelek, ki se lahko mirno kosa s precej bolj znanimi izdelki bendov kot so Year of Our Lord, Black Dahlia Murder in podobnimi. Leto 2005 se je tako zacelo s zares hudim, domacim izdelkom, na katerega ste lahko ponosni. Za konec lahko recem le, Entreat še tako naprej, ostali pa kupite ta CD! Entreat si to vsekakor zaslužijo. Moonlee records so izdali kar nekaj hudih izdelkov, Deincubation pa pomojem mnenju sodi v sam vrh, njihove sicer pestre ponudbe. Along the hole we walk. With unknown walls we talk. Where did we miss? What did we miss? Tired we will fall asleep. Fantasticno! Blaz, 27.01.05